Helene Thümmel, mag. medijske umetnosti iz Gradca, je med študijem v Gorici zbirala in preučevala napise TITO po okoliških vzpetinah – največ jih je prav na Primorskem - in na preostalem območju nekdanje Jugoslavije. Ob tem se sprašuje: Kaj pomeni nenehno zapisovanje imena na pobočja in v pokrajino? Gre za trend ali potrebo človeštva po čaščenju? Za ujetost v stare tradicije postavljanja spomenikov? Gre za več kot le nostalgijo? Kako se je pomen sčasoma spreminjal, medtem ko je ime ostajalo enako?

Grad Kromberk je skupaj z goriškima Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Kulturnim domom ter Beneško galerijo v Špetru vključen v veliko pregledno razstavo Roberta Faganela in njegovega sina Davida Faganela. Tu predstavljamo izbor iz donacije Roberta Faganela Goriškemu muzeju, ki je nastala leta 2012. Poleg teh je še izbor slik najbolj prepoznavnih motivov iz zrelega opusa arhitekta in slikarja Davida Faganela.

Razstava GO S50-60, Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih, je osnovana na fotografskem fondu, ki ga hrani Etnološki oddelek Goriškega muzeja. V prvi vrsti je to arhiv Foto ateljeja Pavšič Zavadlav, razstavo pa dopolnjujejo še fotografije Mirka Lična-Prepiha in fotografije, ki so jih prebivalci mesta prinesli na akcijo Zgradili smo mesto, ki je leta 2016 potekala v Goriški knjižnici Franceta Bevka v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Nova Gorica in našim muzejem.

Kulturno društvo Mattador je nastalo v Trstu, 28. julija 2009, z namenom, da izvaja Mednarodni natečaj oziroma Nagrado za filmski scenarij Mattador. Posvečena je mlademu nadarjenemu Tržačanu, Matteu Caenazzu, ki je v domačem mestu, na Likovni gimnaziji Nordio, opravil maturo iz dekoraterstva in študiral na Univerzi Ca 'Foscari v Benetkah, smer film.

Duplex veritas je umetniška instalacija, ki se spreminja v času in se nadgrajuje. Elementi so postavljeni v ravno črto, s časom se linearnost izgublja, zabriše. Vse skupaj se rodi kot refleksija o meji in parodija na zgodovinsko črto, ki so jo Churchill in ostali z ravnilom narisali na zemljevidu v drugi svetovni vojni. Projekt se poigrava s funkcijo meje in njeno reprezentacijo.

Tako kot lansko leto je tudi letošnja furenga oziroma prevoza jambora s konjsko vprego za goriški mlaj zaradi koronavirusa odpadla. Zato smo se v Goriškem muzeju skupaj z Društvom za oživljanje lokavškega izročila-DOLI odločili, da jo obeležimo s fotografijami izpred dveh let, ko je bila ta razstava v živo nazadnje izpeljana. Želimo si, da jo bomo naslednje leto končno lahko izpeljali, saj bo leta 2022 praznoval prevoz jambora za goriški mlaj svojo 20. obletnico, Društvo za oživljanje lokavškega izročila 30. obletnico in Goriški muzej pa svojo 70. obletnico obstoja.

Na Gradu Dobrovo smo postavili razstavo slik Fedje Žbone, ki bo na ogled od trenutka, ko bomo lahko ponovno odprli naše muzejske zbirke.

O tem, kakšen je bil dom v pozni prazgodovini, kakšna je bila notranjost hiš in katere dejavnosti so se v njih odvijale, pričajo arheološke ostaline iz raziskanih naselij. Iz starejše železne dobe (9.–4. st. pr. n. št.) jih z obsežnega območja, ki ga je oblikoval tok reke Soče in njenih pritokov, poznamo veliko, vendar so večinoma skromno raziskane. Izjema je naselje na Mostu na Soči, kjer je bilo odkritih več kot 30 hiš.

V Goriškem muzeju predstavljamo donacijo umetniških del kiparja Vasilija Žbone, mirenskega rojaka, ki je večino svojega življenja preživel v Parizu, kamor se je odpravil že zelo mlad, sredi šestdesetih let dvajsetega stoletja, predvsem iz nuje po zamenjavi okolja in želje po umetniškem ustvarjanju. Francoska prestolnica ga je zamikala kot veliko, dinamično, večkulturno in umetniško središče, ki je po drugi svetovni vojni doživljalo preporod in je postalo, sploh proti koncu šestega desetletja, prizorišče velikih družbenih sprememb.

Gostujoča razstava iz Etnografskega muzeja v Zagrebu obravnava nekatere ključne teme v povezavi z odnosom med živalmi in ljudmi: udomačitev živali, lov, mesno industrijo, živali v ljudski umetnosti, simboliko, odnos do kultnih živali ter vprašanje pomembnosti hišnih ljubljenčkov nekoč in danes.

Razstava belgijskega fotografa Jimmya Ketsa.

Fotografije projekta z naslovom Grobovi so lepi v tem letnem času nam v drugačni luči predstavljajo zasidrane, tradicionalne oblike spominjanja in obeleževanja, prinašajo na površje pozabljene elemente in uvajajo nove poglede.

Kaligrafija je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.

Razstava obeležuje 71-letnico nastanka zahodne slovenske meje. Posveča se orisu življenja na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokrajini v času zavezniške vojaške uprave (ZVU).

Na Gradu Dobrovo je na ogled pregledna razstava slikarja Rajka Apollonia. »Slikarstvo pomeni Rajku Apolloniu osebno in pustolovsko raziskovanje puščobnega in skrivnostnega območja duhovnosti, kjer zgodovina osebne notranje izkušnje meji na skrivnostni pomen prežeče simbolične vizije obstajanja«, je zapisal Sergio R. Molesi.

V Vili Bartolomei v Solkanu gostimo razstavo Arhiva Republike Slovenije z naslovom »Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo«, kjer je poudarek predvsem na restavriranju knjig v arhivih in knjižnicah.

Razstava Narodne in univerzitetne knjižnice ob stoletnici prve svetovne vojne v sklopu Festivala Tenso 2017 »Zbogom orožje, pozdravljena pesem!«

Razstava Judje na Goriškem predstavlja kratko zgodovino Judov in judovske skupnosti v Gorici.

Razstava fotografij velikih dimenzij in instalacija predmetov umetnice Annibel Cunoldi Attems z naslovom Porto vecchio.

Razstava prikazuje vsa likovna obdobja Erika Lovka od akademije do umetnikove smrti 2009.

Vsaka generacija ima za »svoje« nekatere igrače in igre, ki jih prejšnja ali kasnejša ne poznata. Se vi še spominjate vaše najljubše igrače?

Imena nekdanjih fabrik počasi izginjajo v zgodovino. Ostaja industrijska dediščina. Kaj te besede pomenijo, se zavemo, ko se sprehodimo mimo opuščenih tovarniških poslopij.