Vladimir Makuc je eden izmed najbolj priljubljenih in prepoznavnih slovenskih umetnikov dvajsetega stoletja. S svojim značilnim slogom in ustvarjalno svobodo je postal vizualna ikona in upravičeno vstopil v slovensko kolektivno zavest, še pred podelitvijo Prešernove nagrade za življenjsko delo, najvišjega priznanja na področju umetnosti v Sloveniji.

V prvem nadstropju Gradu Kromberk smo postavili na ogled prostor, opremljen z restavriranim pohištvom, ki ga je na podlagi uspešnega čezmejnega sodelovanja Fundacija Palača Coronini Cronberg iz Gorice za več let posodila Goriškemu muzeju.

Ko se je novembra leta 1973 prvič sestala skupina sedmih arhitektov: Lojze Drašler, Meta Hočevar, Tomaž Jeglič, Jernej Kraigher, Marko Mušic, Marjan Ocvirk in Janez Suhadolc, diplomantov šole za arhitekturo Univerze v Ljubljani, da bi predstavila, kaj zmore prispevati univerzumu slovenske likovne umetnosti arhitektska prostoročna risba, ni nihče pričakoval, da se bo potem še petič predstavila v zdaj že okrnjeni skupini in pokazala, kakšen ustvarjalni razpon in kvalitete je ustvarila v tej posebni disciplini v dobrega pol stoletja.

Na Gradu Kromberk je v preddverju prvega nadstropja na ogled začasna razstava „preVETRItev“/interVENTI in castello”, na kateri sta kuratorja Katarina Brešan in Massimo Premuda postavila na ogled izbrane projekte Miele Reina in njenih tržaških kolegov, ki so s tremi sodobnimi umetniki postavljena v dialog z deli Vasje Žbona iz likovne zbirke Goriškega muzeja.

Razstava je del projekta Marcello Mascherini, kipar med pesniki in pisatelji 20. stoletja, ki ga je pripravil Arhiv Marcella Mascherinija s partnerstvom Goriškega muzeja in vključuje več dogodkov.

Vanja Mervič je po temeljni izobrazbi slikar, vendar ustvarja v različnih medijih, saj verjame, da ima vsaka ideja svoj specifičen način izraza. V svojem delu se na splošno ukvarja s svetom onkraj vidnih plasti materialnosti, z mikrostrukturo materije, s svetom nematerialnega, idejami, mislimi in energijo. V skladu s tem njegova umetniška praksa kaže pripadnost sodobnemu znanstvenemu, materialnemu pogledu na svet, obenem pa zavezanost nečemu prvinskemu, večnemu, nerazložljivemu, kar je onkraj materialnega.

Helene Thümmel, mag. medijske umetnosti iz Gradca, je med študijem v Gorici zbirala in preučevala napise TITO po okoliških vzpetinah – največ jih je prav na Primorskem - in na preostalem območju nekdanje Jugoslavije. Ob tem se sprašuje: Kaj pomeni nenehno zapisovanje imena na pobočja in v pokrajino? Gre za trend ali potrebo človeštva po čaščenju? Za ujetost v stare tradicije postavljanja spomenikov? Gre za več kot le nostalgijo? Kako se je pomen sčasoma spreminjal, medtem ko je ime ostajalo enako?

Grad Kromberk je skupaj z goriškima Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Kulturnim domom ter Beneško galerijo v Špetru vključen v veliko pregledno razstavo Roberta Faganela in njegovega sina Davida Faganela. Tu predstavljamo izbor iz donacije Roberta Faganela Goriškemu muzeju, ki je nastala leta 2012. Poleg teh je še izbor slik najbolj prepoznavnih motivov iz zrelega opusa arhitekta in slikarja Davida Faganela.

Kulturno društvo Mattador je nastalo v Trstu, 28. julija 2009, z namenom, da izvaja Mednarodni natečaj oziroma Nagrado za filmski scenarij Mattador. Posvečena je mlademu nadarjenemu Tržačanu, Matteu Caenazzu, ki je v domačem mestu, na Likovni gimnaziji Nordio, opravil maturo iz dekoraterstva in študiral na Univerzi Ca 'Foscari v Benetkah, smer film.

Italijanska umetnica Anna Pontel iz Vidma se slovenski publiki predstavlja z dvema projektoma: v galeriji Gong v Novi Gorici so na ogled skulpture in risbe iz cikla Predmeti za družbo, na gradu Kromberk pa instalacija Hommáge Zoranu Mušiču, s katero se je avtorica navezala na izbrana grafična dela Zorana Mušiča iz muzejske zbirke na gradu Dobrovo.

Franc Golob se je skozi desetletja gibal v širokem medijskem polju: od slikarstva, grafičnega oblikovanja, fotografije, videa, do klasične in računalniške grafike, njegovo umetniško osebnost so krojili celo aktivizem in umetniški dogodki. Ko odkrivamo in prepoznavamo njegov razvoj od (pred)študijskih začetkov do konca študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki je potekal znotraj klasičnih likovnih praks, do drznega podiplomskega vstopa v polje razširjenih medijev (fotografija, grafično oblikovanje, video …), kjer je deloval več kot desetletje, in ponovnega vračanja k slikarski samozavesti, ni dovolj usmeriti pogled v eno samo točko.

V Goriškem muzeju predstavljamo retrospektivni izbor fotografskega opusa Danila Jejčiča, ki se mu je umetnik intenzivno posvečal zadnja tri desetletja. V katalogu, ki spremlja razstavo, ga je izčrpno predstavila kustosinja Nataša Kovšca.

Nelida Nemec je jeseni leta 2019, ob deseti obletnici umetnikove smrti, v okviru Festivala Ljubljana, pripravila Hommage Zmagu Posegi v atriju Križank, z izborom del v kamnu in bronu iz obdobja od 1992 do 2002. Razstavo smo letos prenesli na Grad Kromberk in jo obogatili še z izborom risb in grafik.

Razstavo s podnaslovom primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918, so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli leta 2018. Z njo so se pridružili obeleževanju 100-letnice zaključka I. svetovne vojne.

Rafael Podobnik je Goriškemu muzeju poklonil svojo etnološko zbirko z naslovom »Rodna vera. Kultni kamni in darila«. Zbirka obsega 65 predmetov, ki jih je zbral v letih od 1992 pa vse do 2018 na območjih od Trente do Krasa. Razstavo z istoimenskim naslovom spremljajo še katalog, video in Podobnikove fotografije, ki dopolnjujejo predmete z nesnovno vsebino.

Vloga žensk v prvi svetovni vojni je bila (pre)dolgo zapostavljena zgodovinopisna tema. Z namenom, da bi zapolnili to zgodovinopisno vrzel in širšo javnost seznanili z novimi zgodovinopisnimi dognanji, smo zasnovali razstave o ženskah, ki so živele in delovale v vojnem času.

Pregledna razstava slik Luke Široka

Avstrijski judovski skladatelj Viktor Ullmann je bil 24. oktobra 1917 v prvi svetovni vojni kot topniški opazovalec v avstro-ogrski vojski priča napada s strupenim plinom na soški fronti pri Bovcu v 12. soški bitki, 18. oktobra 1944 v drugi svetovni vojni pa je postal žrtev strupenega plina v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Ullmann je v letih 1943 in 1944 v getu in koncentracijskem taborišču Terezin napisal opero Atlantski cesar ali neposlušnost Smrti. Snov za opero je vzel iz svoje osebne izkušnje prve svetovne vojne na soški fronti.

Razstava je nastala na pobudo in s terenskim delom VS Hum.

Na Gradu Dobrovo je na ogled arheološka razstava z naslovom Ad sanctos. Arheološke raziskave v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem.

Ob 60. obletnici rojstva Klavdija Tutte smo pripravili na Gradu Kromberk pregledno razstavo, ki zaobjema vse umetnikove ustvarjalne cikle, od zgodnjih 80. let 20. stoletja do danes. »Klavdij Tutta je slovenski umetnik z mediteransko širino, ki jo ustvarja z optimizmom, vedrino, aktualnostjo in vso resnostjo sredi problemov vsakdanjika in s spominjanjem na mediteransko prostranost s pogledom v neskončnost, ki ga lahko omejuje zgolj ali samo osebni horizont« je zapisala Milena Koren Božiček.

Likovna dela slikarja Darka Lesjaka so prežeta z vitalno energijo. Opazovalec njegovih slik dobi občutek, da na njih vse vibrira, raste, je v razcvetu in nenehnem gibanju. Slike delujejo izredno dinamično in sveže, kot da so še vedno v procesu njihovega nastajanja.

Razstava na Gradu Kromberk zajema izbor likovnih umetnikov starejše in srednje generacije, ki so živeli in ustvarjali v mestu ali pa so s svojo prisotnostjo, umetniško, razstavno, organizacijsko dejavnostjo oziroma pedagoškim, oblikovalskim in restavratorskim delom prispevali k umetniški in kulturni rasti Nove Gorice ter njene okolice.

V Goriškem muzeju smo leta 2012 začeli s projektom Staroverstvo, ki ga že od vsega začetka vodi muzejska svetnica, mag. Darja Skrt. Od takrat pa do danes so projekt zaznamovale številne faze – od katalogov, razstave in znanstvenega simpozija lani do novega ciklusa predavanj letos spomladi in jeseni.

Razstava skozi originalne predmete in dokumente iz družinskega arhiva Reya prikazuje življenje in delo tega pomembnega znanstvenika, ki je bil po rodu iz Goriških brd.

Na razstavi je predstavljena podoba Vipavske doline v več kot poltisočletnem obdobju, ko je ta sodila v okvir rimske države.

Cilj razstavnega projekta je razumevanje begunske izkušnje, slovenski obiskovalki in obiskovalcu pa želimo ponuditi muzejski prostor kot prostor odmika in izostritve pogleda: za razmislek o našem delovanju tukaj in zdaj.