Kontakt

 mg 5447

Hommage Zmagu Posegi: deset let pozneje

Nelida Nemec je jeseni leta 2019, ob deseti obletnici umetnikove smrti, v okviru Festivala Ljubljana, pripravila Hommage Zmagu Posegi v atriju Križank, z izborom del v kamnu in bronu iz obdobja od 1992 do 2002. Razstavo smo letos prenesli na Grad Kromberk in jo obogatili še z izborom risb in grafik.

Nelida Nemec je v spremljevalnem besedilu med drugim zapisala: »Posegova ustvarjalna pot je bila v marsičem posebna, drugačna od generacije, ki je skupaj z njim vstopala v svet umetnosti, saj je kiparstvo, kot ga je sam videl in čutil, od njega zahtevalo veliko. Ne samo ustrezen delovni prostor, glino, kamen, kovino, les in druge klasične materiale, temveč predvsem globok premislek, jasno videnje in predstavo, nezmotljiv čut za dimenzije, volumen in statiko, površino in prostor; za pravi in pravilen prijem, dotik in poseg roke, ki s fizično močjo pridaja ali odvzema, gladi ali reže. Modelira. Sestavlja. Odliva. Kleše. Njegovo iskanje se ni opiralo samo na tradicijo, ki jo opredeljujejo znamenite Rodenove besede, ki so že ob koncu devetnajstega stoletja skulpturo opredeljevale kot umetnost izbočevanja in vdolbljenja, kot umetnost oblik v igri svetlobe in sence, in so bile kljub drugačnim naravnanostim pomenljivo žive tudi v osemdesetih dvajsetega, temveč v največji meri na paleto vznemirljivih nagovorov ljudi, narave, okolja, predvsem pa gline in kamna, ki ju je občudoval vse od otroštva in sta spodbujala tako formo kot vsebino, haptičnost in vizualne učinke, kot tudi antropomorfnost in abstraktnost.

Zmago Posega

Na začetku svoje ustvarjalne poti je kipar Zmago Posega povedal: »Moje delo je iskanje v materiji, iskanje oblik, ki jih ta narekuje, gibanje skozi njen prostor ... Držim se klasičnih materialov, kovine, kamna, v meni je nekaj zemeljskega, osnovnega, iz česar skušam črpati. Kljub osebni obdelavi osnovne materije poskušam ohraniti njeno avtentičnost, njen značaj, njeno osnovno bit. Tako nastajajo nove specifične oblike gline, denimo, ki je v svoji osnovi zelo amorfna sestavina in v obdelavi tako krhka in lomljiva. Slediti skušam značaju sestavine, ki jo preoblikujem, vendar nisem specifično oblikotvoren, pač pa bolj kipar, ki materiji prisluškuje ...« Bil je kipar, ki je svoj dar videnja in občutenja forme, volumna in prostora naravnal k tisti kiparski senzibilnosti v okvirih klasičnega, tradicionalno telesnega in modelacijskega principa, ki je omogočal oblikovanje njegovega sporočila na način, da se je material vdajal njegovi roki. Da je izrazna moč sporočilno spregovorila s prepletom oblike, volumnov, površin, votlega in gmote. S spojitvijo oblikujoče praznine in telesnosti. Da sta govorili tako forma kot vsebina, ki sta bili vtisnjeni, oblikovani ali izklesani. Kot bi vsa telesnost učinkovala zunaj same sebe, ujeta v drži, v kateri telo ni bilo v nobenem trenutku, a je bilo v kiparjevi glavi, srcu in duši. Videno in podoživeto na njegov način. Zato oblikovano, zmodelirano, zgneteno, izklesano v njegovem videnju in materializirano z njegovo roko, ki pušča kiparjev odtis, pravzaprav sled njegove roke. To velja tako za njegovo malo kot tudi za javno, spomeniško plastiko.«

Zmago Posega

Kipar Zmago Posega se je rodil 29. maja 1959 v Postojni, vendar je vse do odhoda na šolanje v Ljubljano živel v Biljah na Goriškem, kjer je dolga leta po zaključku študija imel tudi svoj atelje. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost (profesorji Drago Tršar, Dušan Tršar, Slavko Tihec) je diplomiral leta 1982 (ob diplomi je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado), čez tri leta je tu končal tudi drugi letnik kiparskega specialističnega študija. Leta 1985 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca, leta 1995 pa prejel naziv docent za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Od leta 1999 do prerane smrti 23. januarja leta 2009 je bil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje tudi zaposlen, najprej kot docent za kiparstvo na Oddelku za restavratorstvo, kjer je poučeval kiparjenje in tehnologijo kiparskih materialov, od leta 2002 pa kot predstojnik tega oddelka. To funkcijo je opravljal do leta 2006. Zadnje leto svojega življenja je prebival v Novi Gorici, kjer je zaključeval javno naročilo – skulpturo graditeljem Nove Gorice. Mestna občina Nova Gorica mu je posthumno podelila nagrado Franceta Bevka.
Že od začetka osemdesetih let preteklega stoletja je Zmago Posega veliko razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Širši javnosti je poznan tudi kot avtor mnogih javnih spomenikov.

Zmago Posega

Lokacija: Grad Kromberk

Od: 23 okt 2020
Do: 23 maj 2021