PLAŠČ RAJMUNDA MAHORČIČA (1840–1895)
Oblačenje je v 19. stoletju doživelo velik preobrat. Ljudje so se prej oblačili po oblačilnih redih, saj je bila obleka najobičajnejši in najvidnejši način zunanjega razlikovanja ljudi po socialnem položaju in poklicu. Meščani so se tako že na prvi pogled razlikovali od vaščanov. Vpliv oblačenja v vsakdanjem življenju se je kazal tudi v manjših, provincialnih mestih kot je Sežana. Kdorkoli je dal kaj nase, se je moral pokazati v javnosti v polnem sijaju, saj ne nazadnje obleka naredi človeka. Politična funkcija in oblačenje sta vselej hodila z roko v roki. Tako je tudi Rajmund Mahorčič (1840 – 1895), sežanski župan, gospodarstvenik, kulturni delavec in poslanec v goriškem deželnem zboru dal vedeti kdo je in kaj predstavlja. S tega vidika je v prispevku, poleg življenjske zgodbe, predstavljen njegov plašč, ki dodatno osvetljuje pripoved o tem pomembnem človeku.
Rojen je bil 28. junija 1840 v Brežcu pri Divači. Bil je eden prvih slovenskih narodnih buditeljev na Krasu, kar dokazuje njegova udeležba na prvi večji slovenski kulturni in politični prireditvi na današnjem Primorskem, na gradu Zemono pri Vipavi, dne 8. septembra. 1862.
V goriški deželni zbor je bil v kmečki kuriji sodnih okrajev Sežana in Komen izvoljen 1876, 1883 in 1889. V goriškem deželnem zboru je kot namestnik predsednika peticijskega odbora večkrat nastopil, tudi samostojno z interpelacijami v korist gospodarske problematike slovenskega podeželja v goriško – gradiščanski deželi. Za kandidata na volitvah 1876 in 1889 ga je postavilo goriško slovensko politično društvo Sloga. Leta 1883 je na volitvah nastopil na listi tržaške Edinosti in zmagal. V svojem političnem delovanju je naredil tudi nekatere ponesrečene odločitve, npr. ko je cesarja Franca Jožefa I. ob njegovem prihodu v Sežano, 14. septembra 1882, pozdravil v nemškem jeziku. V tem času ga je cesar Franc Jožef I. odlikoval z zaslužnim zlatim križcem s krono. Bil je večletni sežanski župan, član okrajnega šolskega sveta in član drugih komisij.
Poleg tega je bil tudi trgovec z vinom in lastnik gostilne z veliko vinsko kletjo, v katero so shranili do 60.000 litrov vina in je zdaj v upravljanju podjetja Vinakras,. Klet je leta 1861 zgradil Karel Polley. Rajmund Mahorčič je umrl 25. januarja 1895 v Sežani, kjer je tudi pokopan. Po njegovi smrti so trg pred cerkvijo v Sežani poimenovali Rajmundov trg.
Kot je bilo že omenjeno v uvodu, prav posebno zgodbo o Rajmundu Mahorčiču pripoveduje njegov plašč, ki ga od leta 2012 hrani Goriški muzej. Zanj mi je povedal sežanski slikar Janko Kastelic za katerega je izvedel od svoje zelo daljne sorodnice, ga. Mie Mahorčič (roj. 1921), živeče v Trstu. Obenem je ga. Mia Rajmundova vnukinja. Plašč pomeni dragoceno pridobitev za Goriški muzej, ker priča o dogajanju na Krasu in v Sežani v drugi polovici 19. stoletja. Primeren je tudi za predstavitev meščanske oblačilne kulture, ki se je močno uveljavljala v Slovenskih deželah v drugi polovici 19. stoletja. Model plašča, o katerem govorim, je bil v zadnji tretjini 19. stoletja zelo priljubljen. Gre za t. i. Chesterfield model iz volnenega sukna. Ovratnik, manšeta in podloga plašča so iz naravnega krzna ameriškega rakuna. Krzno ameriškega rakuna ima zelo debel kup, ki se ponaša z debelim in mehkim podlankom (mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo). Krzneni plašč iz tega krzna odlično zadržuje toploto in se nosi več let. Naravna barva je sivkasta, vendar se pri niansiranju pogosto zatemni in proizvajalec jo obarva. Iz opisanega lahko sklepamo, da gre za uvožene materiale, iz katerih je bil narejen plašč, ki skoraj zagotovo ni bil prav poceni.
Kot zanimivost prilagam tudi fotografijo dvajsetletnega Rajmunda, na kateri nosi takrat zelo popularna oblačila, kar nam kaže na ekonomsko moč posameznika in njegov družbeni status. Suknjič je iz kamgarna, brezrokavnik in hlače pa iz Harris tvida.
Mesto je v 19. stoletju postalo simbol moči. Tu je bilo veliko blaga, kapitala in ljudi. Dvig življenjskega standarda je omogočil, da je meščanski življenjski slog postal dostopnejši tudi širšemu krogu ljudi, npr. na podeželju. V tak krog ljudi lahko štejemo tudi Rajmunda Mahorčiča, ki je s svojim življenjskim stilom in delovanjem na različnih področjih, ohranjal svoj status, obenem pa pripomogel k dobrobiti okolja, v katerem je živel.
Za pomoč pri iskanju informacij o plašču se zahvaljujem ga. Ivi Tivadar iz Krznarstva Tivadar (krzno) in g. Leu Kulašu (drugi materiali).
Davor Kernel