Fotografije iz 1. svetovne vojne
Tudi fotografije so muzejski predmeti. So dragocen zgodovinski vir, nosilec osebnega in kolektivnega spomina družbe. Fotografije, ki so nastale med prvo svetovno vojno so posebne zato, ker pomenijo prelomnico v zgodovini vojne fotografije. Velika vojna je bila prvi konflikt, ki so ga udeleženci podrobno fotografirali, in prvi, v katerem je bila fotografija aktivno izkoriščana in nadzorovana, da je podpirala ideologijo vladajočih in njihova vojaška prizadevanja.
Fotografijo prve svetovne vojne lahko ločimo na tri glavne sklope: vojaška fotografija, propagandna fotografija in spominska ali zasebna fotografija.
Vojaška fotografija je bila namenjena vojaški uporabi. Sprva so vojaki fotografirali s tal, kmalu pa se je zaradi razvoja letalstva uveljavila letalska fotografija, ki je omogočila sistematično opazovanje sovražnih jarkov, topniških položajev, komunikacijskih poti in premikov enot. Fotografsko izvidništvo je postalo ena ključnih metod zbiranja vojaških obveščevalnih podatkov.
Neznan fotograf, Goriški muzej, inv. št. 30149.
Pogled na Sveto Goro s Škabrijela. Pogled iz jarka, obdanega s kamenjem/kamnitim zidom. Take in podobne fotografije so postale pomembne pri proučevanju terena, utrdb, položajev nasprotnika in dokumentiranju ter načrtovanju.
Propagandna fotografija je bila namenjena javnosti, vplivala je na javno mnenje in čustva državljanov, pomenila je izvrstno sredstvo za pridobivanje ali utrjevanje lastnega ugleda.
Neznan fotograf, Goriški muzej, inv. št. 30081
Avstrijski fotografi so se osredotočali na tiste vidike, ki so najbolje prikazovali italijanski poraz in ki bi lahko najmočneje vplivali na javno mnenje. Fotografi so iskali prizore zapuščenih italijanskih tovornjakov, topov in drugega orožja. Fotografija prikazuje avstroogrski vojni plen po prodoru pri Kobaridu (l. 1917) v italijanskem kraju Strassoldo.
Prav zasebna fotografija pa je pripeljala do nastanka obsežnih osebnih pričevanj, ki na neki način presegajo drugi dve “uradni” fotografiji.
Neznan fotograf, Goriški muzej, inv. št. 30152
Individualni in skupinski portreti so se velikokrat uporabili kot fotorazglednice. Razglednica je bila poslana 6. 8. 1916 na Spodnje Štajersko. Zadaj je vojak napisal: “V takih čevljih, kot jih vidite na drugi strani pa tu plešemo. Nam gre tu izvrstno, seveda tako ni, kot na Posavju ali celo na Vidmu. Mnogo pozdravov, udani Orožen.”
Zanimivo je tudi, da so mnoge fotografije svojo pravo vrednost dobile šele po koncu spopadov, ker so pomagale oblikovati zgodovinski spomin, spodbujale razprave ter poglabljale razumevanje dogodkov in njihovih posledic. Temelji, postavljeni v prvi svetovni vojni, so vplivali na to, kako skozi objektiv razumemo in pomnimo vse poznejše vojne spopade. Fotografije imajo poleg dokumentarne vrednosti tudi pomembno pričevalno vlogo. Raziskovalcem in širši javnosti pomagajo bolje razumeti zgodovinske dogodke, zato so danes pomemben del muzejskih zbirk in ohranjanja kulturne dediščine.
Anja Škarabot Heric