Vzmet Slinky – ko neuspeli vojaški izum postane igrača
Ena izmed številnih igrač, ki jih je Goriški muzej pridobil ob snovanju razstave Igre moje mladosti (odprli smo jo oktobra 2016 v Vili Bartolomei v Solkanu), nadaljuje svoje »muzejsko življenje« na razstavi NePozabljeni predmeti. Igrače imajo pomembno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti, domišljije in sprostitvi v vsakdanjem življenju. Razvoj nekaterih igrač pa sega globoko v preteklost, pri čemer so se določene uveljavile kot prave kulturne in tehnološke ikone svojega časa. Mednje spada tudi igrača Slinky, ki obenem nosi izjemno zgodbo o tem, kako lahko predmet, ki je bil ustvarjen s povsem drugačnim namenom, postane po naključju ena najbolj priljubljenih igrač v zgodovini.
Zgodba o tej igrači se je začela leta 1943, sredi druge svetovne vojne. Ameriški strojni inženir Richard James je delal v ladjedelnici v Filadelfiji, kjer ga je ameriška mornarica najela za razvoj posebne stabilizacijske naprave. Njegova naloga je bila izumiti mehanizem, ki bi ublažil tresljaje in zibanje morja ter s tem zaščitil občutljive navigacijske instrumente na vojaških ladjah. James je verjel, da so ključ do rešitve torzijske vzmeti. Kljub številnim poskusom noben od njegovih prototipov ni deloval pravilno in pri razvoju za mornarico ni bil uspešen, vendar je neuporabljene vzmeti obdržal v svoji pisarni.
Preobrat se je zgodil, ko je James nekega dne nehote zadel eno od vzmeti na polici nad pisarniško mizo. Vzmet ni le padla na tla, temveč je v elegantnem poskakujočem gibanju »odkorakala« s police na mizo in nato na tla. Fasciniran nad videnim je poskus večkrat ponovil z naloženimi knjigami in spoznal, da ne gre za naključje.
Inovativno vzmet je odnesel domov in jo pokazal ženi Betty. Ta je takoj spoznala, da bi neuspeli vojaški izum lahko postal izjemna otroška igrača. Njeno domnevo so potrdili otroci iz soseske, ki so bili nad novo igračo navdušeni. Nato sta se soočila z vprašanjem, kako neobičajno igračo poimenovati. Betty je prelistala slovar pod črko S in izbrala besedo Slinky, ki opisuje gibko, elegantno in drseče premikanje.
Zakonca James sta se odločila, da bosta igračo proizvajala in tržila sama. Čez dan je Richard izdeloval vzmeti, zvečer pa sta jih z ženo ročno pakirala. Prav embalaža je imela tudi poseben pomen pri tem predmetu. Z gesli, kot so: »Hodi po stopnicah!«, »Ničesar ni treba navijati... nič se ne more obrabiti!« in »Premika se brez motorja!«, so vzbudili zanimanje vseh, ki so to čudežno igračo videli v živo. Tik pred božičem 1945 sta dobila priložnost za predstavitev v blagovnici Gimbels v Filadelfiji in uspeh je bil takojšen, saj sta celotno zalogo 400 enot razprodala v zgolj 90 minutah.
Prava eksplozija priljubljenosti pa je sledila v šestdesetih letih 20. stoletja z vzponom televizijskega oglaševanja. Televizijski oglasi z nalezljivim napevom (»What walks downstairs alone or in pairs and makes a slinkity sound?«) so Slinky ponesli v domove po vseh Združenih državah Amerike in kasneje po vsem svetu. Ta reklama iz leta 1962 (https://www.youtube.com/watch?v=SCi_5KpQfUU) je bila ena najdlje predvajanih reklam v zgodovini ameriške televizije.
Glavna posebnost Slinkyja je v njegovi preprosti in fascinantni fizikalni zasnovi. Od iznajdbe leta 1943 do danes je bilo po vsem svetu prodanih več kot 250 milijonov primerkov. Gre za mali predmet, ki v sebi skriva približno 24 metrov navite jeklene sploščene žice. Originalna embalaža, ki jo hranimo tudi na razstavi, je narejena iz kartona in vsebuje zgoraj omenjene marketinške napise, narisane primere uporabe in dodatne informacije o samem patentu. Nanaša se namreč še na čase, ko je bil vsak izum ali poseben izdelek v ZDA tudi patentiran, kasneje po licenci pa tudi v drugih državah. V našem primeru je to Velika Britanija, kjer je vzmet nastala po uradni licenci v podjetju J&L Randall LTD, in sicer pod blagovno znamko Merit.
Konec sedemdesetih let je ponudbo dopolnila tudi plastična različica, razvita kot varnejša za mlajše otroke. Betty James je odkupila patent za njeno izdelavo in jo uvedla na trg predvsem zato, ker ni predstavljala nevarnosti ob stiku z električnimi vtičnicami in ni rjavela. Čeprav je bila lažja, barvitejša in cenovno ugodnejša, se po igralnosti ni mogla povsem kosati s kovinsko različico. Zaradi manjše teže ni tako gladko »hodila« po stopnicah, ob močnem zapletanju pa se je plastika pogosto »zavozlala« sama vase ali celo deformirala, medtem ko je bilo kovinsko različico običajno mogoče ponovno razplesti. Prav zato originalni Slinky ostaja najbolj prepoznavna in cenjena različica te legendarne igrače.
Kot zanimivost naj omenimo, da je plastična verzija te igrače naprodaj tudi v Sloveniji, in sicer vse od ustanovitve podjetja Unikatoy, ki jih zadnja leta celo proizvaja v svoji tovarni na Kitajskem, prodajajo pa jih praktično po celem svetu, največ seveda v Evropi.
Slinky je našel pot celo v vesolje – NASA ga je uporabila za prikaz obnašanja predmetov v breztežnostnem prostoru in razlago fizikalnih pojavov astronavtom. Danes je Slinky prepoznan kot zbirateljska in nostalgična ikona ter spomenik človeške iznajdljivosti, ki dokazuje, da se včasih največji uspehi rodijo iz povsem nepredvidenih trenutkov. To je tudi razlog, da je Slinky z razstave igrač prešla med NePozabljene predmete.
David Kožuh
Foto: Katarina Brešan