Keramične uteži za lesene statve iz prazgodovine
Tkanje je bilo v pozni prazgodovini pomembna in visoko cenjena domača obrt. Najdbe z evropskih najdišč kažejo, da so poznali različne tehnike tkanja, pri čemer so uporabljali različne pripomočke. Večje kose tkanin so izdelovale na statvah z utežmi.
Statve so bile lesene in so znotraj stavb stale prislonjene ob steno. Na takšnih statvah so bile osnovne niti vpete zgoraj in na dnu obtežene z utežmi, blago se je torej izdelovalo od zgoraj navzdol. Ker se les znotraj arheoloških kontekstov navadno ne ohrani, o statvah pričajo predvsem najdbe uteži. Na podlagi najdb nizov uteži in jamic v tleh hiš, v katerih so stali leseni pokončni nosilci statev, so raziskovalci sklepali o širini statev in tudi širini izdelanega tekstila. Ta je običajno znašala med 60 in 90 cm, znani pa so tudi primeri statev, širokih skoraj 4 m.
Keramične uteži v obliki svitkov. Nekatere imajo vrezane ali vtisnjene znake. Most na Soči, 6. stoletje pr. n. št.
Uteži za statve so bile navadno izdelane iz keramike. V železnodobnem naselju na Mostu na Soči so se ohranile zelo številne v obliki keramičnih svitkov. Kot uteži za statve so morda služili tudi keramični motki. Zelo pogosto so bile uteži sicer v obliki prisekanih piramid, kakršnih pa z Mosta na Soči skorajda ni. Pri tem velja opozoriti, da so nekatere od teh predmetov lahko uporabili tudi za druge namene, na primer kot podstavke na ognjiščih, predmeti v obliki motkov pa so morda služili za navijanje preje.
Pogosto imajo uteži železnodobnih statev obliko prisekanih piramid, na Mostu na Soči pa je bil tak tip uteži redek (konec 5.–4. stoletje pr. n. št.).
Nekatere uteži imajo na površini preprost vrezan ali vtisnjen okras oz. znake. Z Mosta na Soči prepoznamo motive prekrižanih linij oz. križev, krožcev in preprostih krožnih kanelur. Njihov pomen ni znan. Morda so predstavljale oznake lončarjev, ki so uteži izdelali, ali pa lastniške znake tkalcev oz. posameznih gospodinjstev. Mogoče je tudi, da so z njimi označevali določena mesta v tkanini pri tkanju vzorcev. Z drugih najdišč v Sloveniji in po Evropi poznamo izjemne primere posebno okrašenih uteži z luninimi in sončevimi simboli ter antropomorfnimi, živalskimi in drugimi geometrijskimi liki. Takšne uteži so imele poleg praktične verjetno tudi simbolno vlogo.
Več o tkanju v prazgodovini izveste na arheološki razstavi Oblečeni v bron, oboroženi z železom na Gradu Kromberk, kjer so razstavljene tudi različne keramične uteži za lesene statve.
Keramična utež ali motek. Most na Soči, 6. stoletje pr. n. št.
Teja Gerbec
Foto: Katarina Brešan