Komplet treh »oltarnih tablic«
Komplet »oltarnih tablic« je del zbirke, ki smo jo aprila prevzeli v Fojani. Kot predmet meseca junija smo iz te zbirke predstavili mašni plašč in dalmatiko.
Oltarne molitve, ki so prikazane na »oltarnih tablicah«, so obrazci, ki jih je recitiral duhovnik, ko je obhajal predkoncilsko obliko svete maše – t. i. tridentinsko (tradicionalno) mašo. Uporabljati so jih začeli v 16. stoletju kot pripomočke za pomnjenje; pred tem so se te molitve v celoti recitirale na pamet. Tridentinska maša ali tradicionalna latinska maša (pogosto skrajšano TLM), kakor jo imenujemo danes, je maša rimskega obreda Katoliške cerkve, ki je bila v veljavi od Tridentinskega koncila leta 1570 in z manjšimi spremembami vse do leta 1970. Obhajana je bila izključno v latinščini, ki je poleg grščine in hebrejščine veljala za »sveti jezik«, in je bila zato v uporabi pri vseh obredih Katoliške cerkve rimskega obreda. Po letu 1970 je tridentinsko mašo nadomestil mašni obred, kakor ga je razglasil papež Pavel VI. in velja za enega od rezultatov Drugega vatikanskega cerkvenega koncila, ki je potekal od leta 1962 pa do 1965 in je temeljito prenovil potek liturgije, dovolil bogoslužje v domačem jeziku, in tako ukinil prevlado latinščine. Predkoncilsko bogoslužje, ki je potekalo v latinščini, vernikom ni bilo najbližje – še najbolj razumljive so bile pridige v domačem jeziku. Duhovnikom so bile poleg mašnih knjig – misalov v pomoč tudi posebej natisnjene nekatere molitve – t. i. stalni mašni deli – torej deli maše, ki so vedno enaki in ki jih mora duhovnik prebrati dobesedno.
Na oltarju so bile v kompletu tri oltarne molitve, večja na sredini in drugi dve ob straneh. Da gre v našem primeru za komplet, je razvidno tudi iz enako oblikovanih okvirjev iz pločevine. Na spodnjem delu največje tablice je navedena tiskarna. Tiskalo jih je podjetje C&N Benzinger iz Einsidelna v Švici. Knjižno založbo Benzinger je leta 1792 ustanovil Joseph Charles Benziger. Leta 1833 sta očeta nasledila Charles in Nicholas. Dve leti pozneje sta poleg založništva knjig začela tudi z litografiranjem verskih slik, oltarnih tablic in njihovim ročnim barvanjem.
Sredinska oltarna molitev je večja, stranski pa sta nekoliko manjši. Na osrednjem zgornjem delu je upodobitev Jezusa pri mizi zadnje večerje, kar simbolično predstavlja mašno daritev. Na levem delu sta dve molitvi, ki jih skupaj izgovarjajo tako duhovnik kot verniki. To sta Slava – Gloria ter Vera – Credo. Na sredini je molitev ob spremenjenju. Takrat duhovnik izgovori nad kruhom posvetilne besede »To je moje telo – Hoc es enim corpus meum« in nad vinom »To je kelih moje krvi – Hoc es enim calix sanguinis mei«. Prva od dveh stranskih oltarnih tablic ima na vrhu podobo Srca Marijinega in je povezana z darovanjskim delom maše. Na njej sta dve molitvi: prva je duhovnikova molitev ob umešanju vina in vode, ki jo duhovniki molijo še danes. Druga pa je duhovnikova prošnja, naj mu preko vode, ki jo obredno polije na roke, Bog očisti roke in srce – tudi ta molitev je ohranjena v maši Pavla VI. in jo morajo duhovniki znati na pamet. Molitev ima zgled v judovskem obrednem umivanju.
Druga stranska oltarna tablica ima na vrhu podobo Srca Jezusovega in pod njo je znani začetek ali prolog Janezovega evangelija: »V začetku je bila Beseda«. Za mnoge razlagalce je to besedilo obenem napoved in povzetek celotnega evangelija. V treh korakih nam namreč prinaša vso »dobro novico«, ki jo je potrebno slišati. Na sredinski oltarni tablici pa je pred posvetilnimi molitvami še del »ofertorija« - darovanja. Glede na analogije in zapis tiskarne naše tablice datiramo v obdobje med 1833 in 1884.
Oltarne molitve niso več del opreme cerkva, so pa zanimiv dokument nekdanjega obreda, ki so se ga udeleževali naši predniki, ter kazalec finančnih zmožnosti župljanov. Znano je, da so bile cerkve in njihova oprema eden od ponosov kraja, kjer so stale. Boljša in dražja oprema cerkva ter njihova urejenost je skupnosti dvignila ugled.
Tanja Gomiršek
Foto: Katarina Brešan