Kontakt

Obrambna znamenja

Predavanje: doc. dr. Katja Hrobat Virloget in Jože Guardjančič

Objavljeno 6 maj 2020

Ciklus predavanj: Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja

V Goriškem muzeju smo v letih 2012 – 2018 izvajali projekt, ki ga danes poznamo kot Staroverstvo. Najprej smo muzeološko obdelali zasebno etnološko zbirko predmetov Staroverstvo in staroverci Pavla Medveščka, postavili dve razstavi (2014 in 2016) z dvema katalogoma in videoma. Močan asociativni in evokativni odziv ljudi po celi Sloveniji je nakazal, da se v njihovi zavesti vedno močneje oglaša tisti del nesnovne dediščine, ki jo je dr. Zmago Šmitek v svoji knjigi Šelest divjine (Beletrina 2019) definiral kot starožitini eko-kozmos. Kompleksnost odzivov in vprašanj, ki so presenetila stroko in se porajala med ljudmi so nas prepričala, da moramo muzejsko postavitev nadgraditi in razširiti, zato smo najprej organizirali, leta 2017, dvodnevni simpozij z naslovom Staroverstvo – staro vèdenje, novi izzivi interdisciplinarnih znanosti, leto kasneje, 2018, pa še ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja. Oba dogodka sta bila multidisciplinarna, kamor smo povabili tako uradno znanost kot tudi alternativne in umetniške pristope.

V letu 2019 smo Goriškem muzeju prejeli donacijo etnološke zbirke Rodna vera. Kultni kamni in darila mag. Rafaela Podobnika, ki prinašajo pogled na tovrstno dediščino iz drugačne perspektive. Donacijo smo postavili na ogled v Vili Bartolomei, izdali katalog predmetov in posneli video. Razstava je še vedno postavljena, sicer trenutno zaprta, bo pa ponovno odprta za ogled, ko čas pandemije mine.

Medtem si lahko v tem času, ki zahteva od nas premisleke, kdo smo in kam gremo, ponovno ogledate ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja.

mag. Darja Skrt, muzejska svetnica

doc. dr. Katja Hrobat Virloget in Jože Guardjančič: Odnos do smrti skozi krajino nekoč – mrtvaška počivala in poti

Etnologinja doc. dr. Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem se raziskovalno ukvarja z mitologijo in folkloro ter z antropologijo spomina. Zaradi svoje arheološke in etnološke izobrazbe v svojih raziskavah prepleta obe vedi, ki ju združujejo prostor in tradicionalne predstave o njem.

»Smrt je in je bila en najbolj pomembnih mejnikov v človeškem življenju, zato so jo vedno spremljali številni rituali in verovanja. Danes ti zaradi marginalizacije smrti na rob družbe, medikalizacije, nerealnih predstav o njej, deritualizacije itd. izginjajo. Najpomembnejša simbolna meja nekoč je bila med svetom mrtvih in svetom živih. Zaradi strahu pred kontaminacijo iz sveta mrtvih se je morala skupnost živih jasno ločiti od mrtvih in se postaviti na drugo stran meje. Vlogo ločitve med svetovi so igrali t. i. rituali prehoda, med njimi pogrebni rituali, ki se odražajo tudi v svoji materialni obliki, v krajini. Predavanje bo z etnološkega vidika osvetlilo tradicionalno simboliko pogrebnih poti, t. i. mrtvih počival, miril (grobov za duše), srenjskih mej in podobno ter s tem opozorilo na materialne vidike verovanj o smrti v krajini, ki so danes v glavnem spregledani,« pravi Katja Hrobat Virloget.

Jože Guardjančič je geomant, radiestezist in amaterski fotograf. Zadnjih pet let se intenzivno ukvarja s proučevanjem običajev in védenja prednikov. Poseben izziv mu predstavlja poglobitev v védenje o urejanju življenjskega okolja s pomočjo naravnih sil.

Jože Guardjančič iz svojih raziskav opaža: »Odnos do smrti se je v našem prostoru skozi čas spreminjal. Danes smrt dojemamo kot nasprotje življenja, naši predniki pa so smrt imeli za sestavni del življenja, popolnoma enakovredno rojstvu. Njihovo vedenje o življenju (torej prepletanju rojevanja in umiranja) je šlo precej onkraj materialnega sveta, ki se ga danes oklepamo. Še več, nematerialni vidik jim je predstavljal pravo bistvo vsega obstoja, saj so ga dojemali kot večnega in neuničljivega. Vendar se je s časom ta odnos spremenil in postopno smo prešli v ločevanje med svetom živih in mrtvih ter postavili prehode med njima. Predavanje bo poskušalo dati nekaj odgovorov o pojmovanju smrti skozi čas s pomočjo uporabe, za današnjo znanost, alternativnih ved. Do kakšnih rezultatov lahko iz današnjega časa in perspektive pridemo z uporabo geomantije in radiestezije? Ali lahko s širšim gledanjem vsaj delno združimo dojemanje življenja v celoto, kot so jo razumeli predniki?«