Kontakt

Bronasta%20situla%203

Petkove zgodbe iz konservatorsko-restavratorskih delavnic

Objavljeno 1 maj 2020

Konserviranje in restavriranje bronaste situle

Pred štirinajstimi dnevi smo vam predstavili konservatorsko-restavratorski postopek na starejšeželeznodobni keramični situli iz grobišča v Kobaridu, tokrat pa vam predstavljamo konservatorsko-restavratorski poseg na železnodobni vedrici oz. situli iz brona ali, natančneje, iz bakrove zlitine.

Bronaste situle, ki so časovno opredeljene v starejšo železno dobo, najpogosteje najdemo na širokem prostoru od reke Pad do reke Donave, od tega največ na treh področjih: na Dolenjskem, severni Italiji in v južnih Alpah. Pomembno najdišče situl in eno najpomembnejših prazgodovinskih najdišč na območju jugovzhodnih Alp je tudi Most na Soči s širšim zaledjem.

Situlo, ki jo predstavljamo, je leta 2016 skupaj z drugimi arheološkimi najdbami pridobil Tolminski muzej. Pomembni bronasti in železni predmeti so bili najdeni in izkopani na področju Gradca pri Krnu, vendar na nestrokoven način brez prisotnosti arheologa. Natančna lokacija in najdiščne okoliščine niso znane in ker arheološke raziskave ter datacije predmetov še potekajo, lahko situlo časovno širše opredelimo zgolj v obdobje železne dobe.

Bronasta situla Bronasta situlaSliki 1 in 2: Predmet pred začetkom konservatorsko-restavratorskega postopka (foto: A. Ferletic).

Predmet smo v konservatorsko-restavratorske delavnice Goriškega muzeja sprejeli konec leta 2017 (sliki 1 in 2). Posoda je izdelana iz bakrove zlitine oziroma brona. Z oznako bron najpogosteje označujemo zlitino bakra s kositrom. Če baker vsebuje več kot 2 % kositra, se šteje za namensko izdelan bron. Tipičen bron vsebuje do 10 % kositra, za posebno uporabo pa do 50 %. Bronu so začeli okrog leta 1000 pred Kr. dodajati tudi svinec, ker njegova mehkost in voljnost v suspenziji zagotavljata livnost tekoče zlitine in lažjo obdelovalnost strjenega brona. Najpogostejša koncentracija svinca v bronu je do 2 %. Pri višjih vsebnostih se kapljice svinca združijo v večje in se izločijo iz predmeta, še preden se tekoči bron ohladi in strdi. Zato so na površini nekaterih predmetov jasno vidni predeli, obogateni s svincem. Na podobne predele smo ob čiščenju naleteli tudi na situli, vendar pa bi le analize lahko potrdile, ali gre tudi v tem primeru za koncentrirana področja svinca.

Po prvem pregledu in dokumentiranju smo posodo najprej previdno očistili s skalpeli, krtačkami in vatiranimi paličicami, namočenimi v destilirani vodi. Nato smo jo namakali v topli destilirani vodi, ki smo jo tedensko menjavali. Sledilo je sušenje s segrevanjem v vakuumskem sušilniku. Posodo in posamezne odlomljene dele smo nato premazali z Incralakom.

Bronasta situlaSlika 3: Mesto, kjer se je izvedla dopolnitev (foto: A. Ferletic).

Poseben izziv je pomenila odločitev o dopolnjevanju posode. Pri konserviranju in restavriranju kovinskih predmetov se v skladu s sodobnimi praksami poskušamo izogibati dopolnjevanju manjkajočih delov predmeta. Poglavitni razlog, zaradi katerega smo se odločili da manjkajoče dele v tem primeru dopolnimo, je bila stabilizacija predmeta. Brez dopolnitev bi namreč tudi zlepljeni deli zaradi napetosti deformirane pločevine najverjetneje popustili, saj se je razpoka na stiku trebuha in vratu posode vlekla čez večino oboda.

Večji deli so manjkali predvsem na vrhu izbočenega trebuha, na robovih teh manjkajočih delov so se pojavile tudi razpoke (slika 3), ki smo jih najprej zlepili. V manjkajoče dele smo nato vstavili natančno obrezane kose steklene tkanine, ki nam je služila kot ojačitvena armatura. Tkanino smo na stikih z notranjim robom pločevine točkasto zlepili s Paraloidom B72 (sliki 4 in 5), nato pa smo na tako pripravljeno podlago nanesli sloj dvokomponentne epoksidne smole Araldite 2011 z dodatki barvnih pigmentov in plastosila, ki je služil kot polnilo.

Bronasta situlaBronasta situlaSliki 4 in 5: Mesta dopolnitev z nameščeno stekleno tkanino (foto: A. Ferletic).

Sledila je fina mehanska obdelava in retuširanje dopolnjenih mest. Končno smo posodo še premazali z renesančnim voskom in izvedli dokumentiranje posegov. Na ogled bo v bližnji prihodnosti na razstavi v Tolminskem muzeju.

Bronasta situlaBronasta situlaSliki 6 in 7: Predmet po končanem konservatorsko-restavratorskem postopku (foto: A. Ferletic).

Andrej Ferletic, višji konservator-restavrator