Kontakt

Slika%207

Petkove zgodbe iz konservatorsko-restavratorskih delavnic

Objavljeno 17 apr 2020

Keramična situla iz starejšeželeznodobnega grobišča v Kobaridu

Leta 2017 smo v konservatorsko-restavratorsko delavnico prejeli škatlo s približno 200 kosi arheološke keramike iz groba 143, raziskanega med arheološkimi izkopavanji leta 1979 na območju starejšeželeznodobne nekropole v Kobaridu. Zaščitna arheološka izkopavanja, ki jih je pod vodstvom Draga Svoljšaka izvedla ekipa Goriškega muzeja, so potekala na obsežnem grobišču, ki je bilo razprostranjeno na terasah desnega brega reke Soče in v okviru katerega je bilo odkritih 279 grobov.

Keramika iz groba 143, okvirno datiranega v 7. stoletje pr. Kr., je bila ob prihodu v konservatorsko-restavratorsko delavnico leta 2017 v slabem stanju. Na njej je bil opazen konservatorsko-restavratorski poseg iz preteklosti: odlomki so bili večinoma grobo očiščeni in nekateri zlepljeni, noga posode je bila dopolnjena z mavcem. V muzejski dokumentaciji smo našli 6 fotografij, ki so nastale pred začetkom postopka v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Keramična situlaKeramična situla skupaj s polnilom ob prihodu v delavnico ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja (foto: J. Šubic Prislan).

Keramična situlaKeramika pred začetkom konservatorsko-restavratorskega postopka leta 2017 (foto: A. Ferletic).

Na podlagi fotografij in po informacijah arheologinje smo ugotovili, da so kosi pripadali eni posodi – keramični situli na nogi. Izvedeli smo tudi za okoliščine, v katerih je bil predmet izkopan, in tako lažje razumeli sedanje stanje keramičnih kosov. Izkopavanja leta 1979 na že znani nekropoli pretežno iz starejše železne dobe v Kobaridu so bila namreč izvedena v obliki hitrega zaščitnega arheološkega posredovanja pred uničenjem dediščine, pozimi, pri zelo nizkih temperaturah, ko je bila vrhnja plast zemlje zmrznjena in so tudi odkopane plasti zemlje skoraj sproti zmrzovale. V takih okoliščinah kvaliteten, previden izkop, primarna konservacija na terenu in prenos keramične situle v muzej ni bil mogoč.

Kljub temu je bila posoda kot celota skupaj z vsebino izkopana in prenesena v delavnice Goriškega muzeja, kjer pa je čakala na obdelavo. Kot je razvidno iz fotografij, sta bili keramika in vsebina predmeta – zemlja in žganina – pred začetkom čiščenja že izsušeni in tako je keramika doživela še en šok. Keramični kosi so bili nato grobo očiščeni in so čakali na nadaljevanje postopka, ki je bil zaradi sistematične obdelave najdišča sprožen šele leta 2017.

Keramična situlaPri sestavljanju in lepljenju keramike smo si pomagali z vretenom (foto: A. Ferletic).

Keramična situlaLepo vidni manjkajoči del predmeta (foto: A. Ferletic).

Po dokumentiranju smo začeli s previdnim čiščenjem keramike. Zaradi občutljivosti smo dele, ki so bili že zlepljeni in/ali dopolnjeni, tako tudi pustili. Ostale smo po čiščenju utrdili s Paraloidom B 72, raztopljenem v ksilenu, ter predmet sestavili in zlepili v celoto. Kmalu smo ugotovili, da skoraj polovica predmeta manjka, vendar je bilo to dovolj, da smo se lahko odločili za celotno rekonstrukcijo posode. Ta je bila potrebna tudi zaradi same statike, ki jo posoda brez dopolnjevanja ne bi prenesla. Stik keramike med nogo in trebuhom posode je bil le delen in kratek (2-krat po 2,5 cm), zato smo si za določitev optimalne simetrije (nagiba) zgornjega dela profila pomagali z lončarskim vretenom.

Keramična situlaOhranjen del po dopolnjevanju (foto: A. Ferletic).

Keramična situlaDopolnjeni manjkajoči del (foto: A. Ferletic).

V dogovoru z arheologinjo smo se odločili za rekonstrukcijo dopolnitve in retuširanje oz. toniranje manjkajočih delov. Slednje smo izvedli v prevladujoči oranžnorjavi barvi keramike, čeprav je bila posoda prvotno rdeče prebarvana. Na rdeči površini so bili na nekaterih delih ohranjeni tudi sledovi oz. pasovi grafitnega premaza, vendar se zaradi le delne ohranjenosti in posledično pomanjkljive informacije o poteku linij, nismo odločili za rekonstrukcijo na dopolnjenih delih. Situlo hrani Arheološki oddelek v Goriškem muzeju (inv. št. AG 10239).

Keramična situlaBarvno toniranje na dopolnitvah ohranjenega … (foto: K. Brešan).

Keramična situla… in manjkajočega dela situle (foto: K. Brešan).

Andrej Ferletic, višji konservator-restavrator

Sodelavec: mag. Jana Šubic Prislan