Kontakt

Dediscinafurmanstva1

Furenga

Objavljeno 16 apr 2020

V letošnjem letu mineva 30 let, odkar je Goriški muzej spoznal takrat še fantovske skupnosti iz Lokavca z željo po svojevrstnem obujanju izročila furmanstva. Sodelovanje se je pričelo in nastal je projekt »FURENGA«. Projekt so vodili najprej pobudnik in prvi organizator Boris Blažko, uslužbenec Goriškega muzeja in član fantovske skupnosti iz Lokavca, kateremu se je pridružila še druga strokovna pomoč iz muzeja, etnologinja Katja Kogej, ki jo je pozneje zamenjal etnolog Andrej Malnič. V teh 30-tih letih so tako Muzej in fantovska skupnost, ki se je v letu 1992 formirala v Društvo za oživljanje lokavškega izročila »DOLI«, s pomočjo raznih sponzorjev in sodelujočih društev ter posameznikov organizirali preko 150 prikazov prevoza različnega tovora s konjsko vprego in starimi trdimi vozovi. Društvo je ohranjalo stik s starimi še živečimi furmani, ki so članom društva skozi sodelovanje pri furengah to obrt praktično pokazali z izvajanjem in učenjem, da se je znanje ohranilo in neprekinjeno prešlo na mlajše. Muzej in društvo skrbita, da ta nesnovna dediščina ostajata med nami in se znanje prenaša na mlajše ter vse tiste, ki si tega želijo.

Skozi stoletja se je na območju Trnovske planote in Vipavske doline izoblikoval način prevozništva, ki je tipičen prav za te kraje. Predvsem zaradi tega, ker je z območjem Trnovskega gozda gospodarila in bila lastnica država Avstro-Ogrska. Tako so se vsi predpisi in zakoni pri spravilu in prevozu lesa najprej izvajali tukaj, kjer so furmani bili organizirani.

Kot vsako leto bi morali tudi letos, že 19. leto po vrsti, postaviti Goriški mlaj na predvečer 1. maja. Že par dni prej se v Trnovskem gozdu poseka primerno smreko ali jelko in se jo pripravi za prevoz na star način, kot se je to počelo včasih. Dogodek temelji na etnološkem obujanju stare obrti prevoza dolgega lesa, kot so takrat imenovali prevoz tako dolgih debel. Vsekakor je prav prevoz jambora, ali furenga jambora za ladje, v zgodovini za furmane pomenil vrhunec tega posla oziroma kraljico fureng. Tak način prevoza, kjer sta imela pomembno vlogo uigranost moštva in pa seveda tudi šolanje ter dresura vprežne živine, pa zahteva priprave. Prav tako tudi priprave v smislu dokumentacije, raznih dovoljenj in zavarovanj.

Do poslednjega časa smo organizatorji upali, da bo tudi letos, ob 30-letnici društva DOLI in 19. ediciji projekta, jambor ponovno zadnjega aprila krenil na pot iz Trnovskega gozda v dolino, vendar je to nemogoče. Zatorej upamo, da bomo jambor za Goriški mlaj, ki je postal tradicionalen, peljali naslednje leto še bolj slovesno.

V imenu sodelujočih: Boris Blažko

Dokumentarec je nastal v okviru projekta Ohranjanje dediščine furmanstva ob nekdanji cesarski cesti Dunaj Trst, v partnerstvu so sodelovali: Društvo KOLUT, Studio Proteus in Občina Postojna, in bil izbran na javnem pozivu LAS med Snežnikom in Nanosom ter sofinanciran iz virov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Furmanstvo je bila ena najpomembnejših dejavnosti, s katero so se ukvarjali prebivalci ob stari cesarski cesti Dunaj-Trst in je posledično prispevalo k razvoju drugih dejavnosti, kot so lesna industrija, gostinstvo.

Scenaristu in režiserju Dragu Misleju Mefu so ob strani stali še režiser Dušan Milavec, snemalca Manuel Tomšič in Neja Kalan, montažer Manuel Tomšič, grafičarka Neja Kalan, organizatorka snemanja Nevenka Burger, odgovorna urednica Alenka Furlan Čadež in izvršni producent Ernest Zakarija Neto.