Kontakt

Dediscinafurmanstva1

Filmski junij: Dediščina furmanstva I. del

Objavljeno 31 maj 2019

Vabimo Vas na prvi večer Filmskega junija

v torek, 4. junija 2019, ob 21. uri, na Gradu Kromberk,

Dediščina furmanstva I. del

Režiserja: Drago Mislej – Mef in Dušan Milavec

Drago Mislej – Mef, ki smo ga doslej poznali predvsem kot kantavtorja, novinarja in Izolčana, nam pripravlja svojsko presenečenje, saj se nam bo tokrat predstavil kot filmski ustvarjalec in ponosni Notranjec, ki v sebi nosi dediščino furmanov. V sodelovanju z Dušanom Milavcem sta namreč posnela dokumentarni film, v katerem obujata spomin na dediščino furmanstva, ki je v času avstro-ogrske monarhije cvetelo predvsem vzdolž cesarske ceste Dunaj – Trst.

Film si bomo ogledali v dveh delih oz. večerih in se po projekciji pogovarjali z ustvarjalci iz te in one strani kamere.

Dediščina furmanstvaFoto: iz filma Dediščina furmanstva

»Rekli bi lahko, da nas danes velika večina vidi v filmu tisto zvrst umetnosti, ki nagovarja in dosega daleč najširše množice ljudi. Zdi se, da je vseprisoten, njegova govorica pa skoraj univerzalna, saj jo razumejo na vseh koncih sveta. A filmu ta uspeh še zdaleč ni bil položen v zibelko. Prej nasprotno. Spomniti se namreč velja, da v njegovih »otroških letih« prav nič ni bilo samoumevno, pričakovano in zagotovljeno. Kot tehnični izum se je na primer rodil po golem naključju oziroma, če smo natančnejši, zaradi bizarne stave dveh zdolgočasenih bogatašev, ki sta se prepirala okrog vprašanja najmanjšega števila nog, s katerimi se konj še dotika tal v galopu. In ker sta se bila gospoda pripravljena zadovoljiti le z znanstveno dokazljivim odgovorom, sta pri angleškem znanstveniku Eadweardu Muybridgu naročila izvedbo znanstvenega eksperimenta. In film se je rodil kot njegov stranski proizvod.

Bil je torej nenačrtovani, celo neželeni otrok, ki ga je znanost kmalu zavrgla. Pod svoje okrilje ga ni sprejela niti tedaj divje razvijajoča se industrija, saj v njem ni prepoznala pravega potenciala, pa čeprav je film kot tehnična novost nedvomno pritegnil njeno pozornost. Nad tem nerodnim in jecljajočim otrokom pa se je zmrdovala tudi umetnost in ga še dolgo ni hotela prepoznati za sebi enakega. Tako se je film skozi otroška leta prebil kot cenena sejemska atrakcija, a pri tem je sproti že iskal svoj lastni izraz in oblikoval svojo specifično govorico: govorico filmskih podob. In ko je kmalu zatem, že konec prvega desetletja 20. stoletja, odkril svoje glavno orožje – sposobnost, da svet ne le posnema, pač pa tudi poustvarja ter ustvarja povsem lastne svetove, se je pričel njegov zmagoslavni pohod, med katerim je 20. stoletju zavladal tako suvereno, da mu pogosto pravimo kar »stoletje filma«.

In tudi nas je prepričala prav njegova specifična zmožnost upravljanja s časom in prostorom: zmožnost, da čas upočasni ali pohitri, ga upogiba in lomi ter ga nenazadnje odvede tudi na potovanje skozi čas; zmožnost, da prostor in prostore, v katerih živimo, rekonstruira in poustvarja, jih drobi in razstavlja, a nato ponovno sestavi v nove celote. S tem namreč lahko pred nami oživi tudi delce preteklosti, za katere smo že menili, da so izgubljeni; nas prisili, da se soočimo sami s seboj in z našo dediščino.«

Denis Valič

Drugi del dokumentarnega filma Dediščina furmanstva bo na spored naslednji torek, 11. junija ob 21. uri

Dostopnost