Vipavska dolina v rimski dobi
Na razstavi je predstavljena podoba Vipavske doline v več kot poltisočletnem obdobju, ko je ta sodila v okvir rimske države.
V pregled je zaobjet čas prvih stikov staroselcev z rimskim svetom in kasnejše vključitve ozemlja v sklop rimske republike (kot del province Galije Cisalpine) ter nadaljnjih petsto let, ko je bila dolina del Italije v okviru rimskega cesarstva.
Mejnik za širjenje rimskega vpliva v Vipavsko dolino je ustanovitev kolonije Akvileje (današnji Oglej) leta 181 pr. n. št. Mesto je postalo kmalu pomembno gospodarsko središče in glavno vojaško oporišče za osvajanja proti vzhodu. Glede na trenutno dostopne vire še ne moremo sklepati, kako je potekalo osvajanje ozemlja s strani italskih prišlekov. Gotovo je pri tem odigrala pomembno vlogo trgovina. Po Vipavski dolini je že od pradavnine potekala pomembna trgovska pot, ki je povezovala severnojadranski prostor z Ljubljansko kotlino in Podonavjem. Širjenje rimskega nadzora nad ozemljem zagotovo ni potekalo kot zgolj miroljuben proces, vendar nam skromno poznana najdišča iz tega časa ne nudijo dokazov o večjih vojaških posegih. Na prelazu Razdrto, ki se je v antiki imenoval Okra, je že okoli leta 100 pr. n. št. stala postojanka italskih trgovcev, zato sklepamo, da je bila Vipavska dolina že najkasneje tedaj del rimske države.
Čeprav je bila Vipavska dolina že zgodaj vključena v okvir rimske države, pa se na podlagi znanih najdišč kaže intenzivna poselitev doline šele od 1. stoletja n. št. dalje. Na razvoj pokrajine v antiki je nedvomno vplival potek državne ceste, ki je povezovala mesti Akvilejo in Emono (danes Ljubljana). Cesta je iz smeri Akvileje potekala po Vipavski dolini mimo današnjih krajev Miren, Bukovica, Selo in Ajdovščina – tu se je vzpela na Hrušico in se preko Logatca in Vrhnike nadaljevala v Ljubljansko kotlino. Vipavska dolina je v antiki upravno sodila v mestni teritorij Akvileje. Dobre prometne povezave in številni naravni viri so vplivali na to, da je postala pomembno gospodarsko zaledje mesta. Arheološki viri nam slikajo podobo podeželja, prepredenega z manjšimi naselji in posameznimi podeželskimi vilami (t.i. vile rustike), ki so nastajali ob glavni prometnici in vodotokih. Drobne najdbe kažejo na način življenja in navade prebivalcev, ki je bilo močno prežeto z rimsko kulturo.
Cesta Akvileja–Emona, ki je kot ena izmed glavnih prometnic v poldrugem stoletju obstoja rimskega cesarstva – obdobju relativnega miru in gospodarskega razcveta – pomenila gibalo razvoja, je v nemirnem času pozne antike pridobila značaj nevarne vpadnice. Iz antične zgodovine vemo, da so v 3. in 4. stoletju po tej cestni povezavi potekali številnih vojni pohodi. Najbolje poznan vojaški dogodek je bitka pri Frigidu leta 394. Bitka je dobila ime po reki Frigidus (Mrzla reka), kakor so Rimljani poimenovali reko Vipavo. V politično nestabilnih razmerah, ki zaznamujejo zadnja desetletja obstoja rimske države – Zahodno rimsko cesarstvo propade leta 476 oz. 480 – so si prebivalci Vipavske doline zaradi varnostnih razlogov poiskali nova bivališča na odročnejših krajih, ki so bili odmaknjeni od glavne komunikacije. Na teh višinskih naseljih se je življenje nadaljevalo tudi v stoletjih po propadu rimske države, v času, ko so po dolini prodirala različna ljudstva, ki so pomembno zaznamovala zgodovinsko dogajanje v tem prostoru: konec 5. stoletja Vzhodni Goti, leta 568 Langobardi in nekaj desetletij kasneje Avari in Slovani.
Lokacija: Grad Kromberk
Od:
18 maj 2015
Do:
31 jan 2018
Avtorica razstave:
Ana Kruh
Oblikovanje:
Boštjan Hvala