Grad Štanjel iz 17. stoletja sodi med najodličnejšo fevdalno palačno arhitekturo na Primorskem. Postavljen je na srednjeveških zasnovah, ki so bile vključene v razširjeno grajsko zasnovo. Grad so začeli širiti grofje Cobenzli v 16. stoletju. Leta 1810 je grad prišel v  last grofa Coroninija, potem so bili njegovi lastniki grof Ritter, vitez Jožef Fabiani, grof Melzi, baron Sessel,  tržaško društvo pod vodstvom kapitana Parisija in nazadnje Kamil pl. Marzetini.

Grad  je  skupaj  s  cerkvijo  in  osrednjim vaškim trgom sestavni del naselbinskega jedra Štanjela.  V obnovljenem krilu grajskega trakta se nahaja zbirka grafik Lojzeta Spacala. Umetniško izražene vedute kraške pokrajine se izjemno dopolnjujejo z razgledom po pokrajini, ki ga nudi izpostavljena arhitektura gradu.

Kraška hiša v Štanjelu je etnološka zbirka, ki nam predstavlja življenjski vsakdanjik na kraškem podeželju. Prikazuje nam predmete in bivališče najširšega sloja prebivalcev, ki so se preživljali predvsem s kmetijstvom in rokodelstvom. Trg za svoje izdelke in pridelke so našli v bližnjem Trstu, kasneje pa so v pokrajini, ki jo zaznamuje bližina velemesta, razvijali prve oblike mehkega kmečkega turizma.