Gregorčič na Brjah na Vipavskem
Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 pri Pomolčevih na Vrsnem nad Kobaridom. Bil je drugi otrok Jerneja in Katarine, rojene Gaberšček. Vikar in vaški učitelj Anton Gregorčič, ki je poučeval v enorazrednici na Libušnjem, je odkril otrokovo veliko nadarjenost, zato je starša pregovoril, da sta dala osemletnega Simona v goriško normalko, ki jo je obiskoval med leti 1852 in 1855. Z enajstimi leti je vstopil v gimnazijo in imel prvo leto zaradi domotožja velike težave, ki jih je v naslednjih letih povsem obvladal, tako da je bil kmalu med najboljšimi dijaki in leta 1864 je maturiral z odliko. V teh letih je začel pisati pesmi. 13 jih je najprej objavil v Slovenskem glasniku, ki je izhajal v Celovcu, še istega leta pa v zbirki Iskrice domoljubne
Že v srednji šoli je pokazal veliko zanimanje za jezike in se je poleg obveznih, nemščine, latinščine in grščine, učil tudi srbohrvaščine, češčine in verjetno tudi ruščine. Razumel je še italijansko in furlansko. Tako je po maturi najprej razmišljal, da bi se vpisal na klasično filologijo na Dunaju, pa se je zaradi gmotne stiske in na veliko željo svoje matere s težkim srcem vpisal na goriško bogoslovno semenišče.
Prvo službo je dobil v Kobaridu leta 1868. Predstojnik, dekan Anton Jekše, je bil mlademu in bolehnemu kaplanu zelo naklonjen in mu je olajšal poklicne naloge. Simon Gregorčič je zato veliko časa in energije porabil za vzgojno delo, s čimer se je domačinom zelo priljubil. Veliko je tudi pesnil in objavljal v Zvonu, Zori in v Besedniku. Leta 1872 je spoznal mlado ljubljansko učiteljico Bogomilo Milek, ki je prišla poučevat v Kobarid. Zelo sta si bila všeč in verjetno je zaradi njune obojestranske naklonjenosti moral v Rihenberk. Z novim predstojnikom se nista najbolje razumela in Simon se je počutil osamljenega in potrtega. Takrat se je v njem spet prebudila želja po študiju jezikov in zato se je skrivoma vpisal na dunajsko univerzo. V Rihenberku se je kmalu spoprijateljil z domačini in se jim močno priljubil, morda zato študija ni nadaljeval.
Poleti 1906 je odpotoval še na zadnje potovanje na Kranjsko, kjer je obiskal več svojih prijateljev. S tega potovanja je poslal Ceciliji še zadnje ohranjeno pismo, v katerem jo vabi, naj se mu pridruži. V jeseni istega leta je Simona Gregorčiča zadela kap in 24. novembra je izdihnil na rokah svoje zveste gospodinje. Pokopali so ga blizu rojstnega doma.
Cecilija je po njegovi smrti še živela v Gorici. Leta 1908 je romala v Lurd in dve leti kasneje v Jeruzalem. Na stara leta se je preselila spet domov na Brje in s sabo prinesla gospodinjske predmete, za katere lahko upravičeno sklepamo, da jih je uporabljal Simon Gregorčič.
mag. Borut Koloini
Razstava je postavljena v hiši g. Kazimirja Čebron. Brje 62, 5263 Dobravlje.
info: Turistično informacijski center Ajdovščina
Lokarjev drevored 8
5270 Ajdovščina
tel.: +386 53 659 140
fax: +386 53 659 141
 tic.ajdovscina@siol.net
http://www.tic-ajdovscina.si/
Vabljeni!
Kako do razstave:
Klik za večjo sliko... |
