Dodaj med priljubljene

 
***NOVO***Dodani članki naših bralcev****Dodana povezava pod prevoz zvona na sveto goro.****** Dodana fotogalerija kapelice Sv. Krištofa*****

Društvo za oživljanje lokavškega izročila je do danes izvedlo 90 fureng (vsak voz je furenga, ker je vsak voz posebej razstava v živo). Skupaj pa so vozovi in vprege na furengah in prireditvah prevozili 3744 km po Sloveniji in nekaj tudi po Italiji.

Trening ekip v oranju

Na spodnjem naslovu je fotoreportaža posneta na treningu pred tekmo v oranju s starodobniki in konji. Vse slike je posnel Marko Vidmar.

več...

Tekmovanje v oranju

Dnevni red

Od rala do pluga

Na fotografiji vidimo orače na Ajdovskem polju v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Konji so last družine Marc iz Snice, ki se že tradicionalno ukvarja s konjerejo. Na sliki je tudi 12 letni Bogomil Marc, ki je vodil konje in je danes upokojenec in rejec hladnokrvne slovenske pasme konj. Kot orač se bo predstavil tudi na tekmovanju

več...

Izbor za naj nevladno organizacijo

Z veseljem Vam sporočamo, da je v Upravni enoti Ajdovščina dobilo NAJVEČ glasov

DRUŠTVO DOLI – DRUŠTVO ZA OŽIVLJANJE LOKAVŠKEGA IZROČILA.

Od 19. julija do 8. avgusta 2010 je na območju Goriške statistične regije (upravne enote Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin) potekalo glasovanje za NAJ NeVladno Organizacijo po izboru javnosti, ki ga je v okviru projekta Regionalno stičišče NVO Planota organizirala Ustanova Fundacija BiT Planota.

 

 

Z namenom promocije prostovoljstva in nevladnih organizacij so ljudje z glasovanjem (možno je bilo glasovati po pošti s pomočjo natisnjenih glasovnic, po telefonu, elektronski pošti, preko elektronske glasovnice na spletni strani www.nvoplanota.si in z glasovnico iz informatorja stičišča) izbirali štiri NAJ NeVladne Organizacije v Goriški statistični regiji – po eno v vsaki upravni enoti

 Po koncu glasovanja in preštetih vseh glasovnicah z veseljem objavljamo zmagovalce. (Podatke o vseh NVO, ki so dobili glasove, si lahko v kratkem ogledate na spletni strani www.nvoplanota.si.)

 V soboto, 2. oktobra 2010, bo v Ajdovščini (v dvorani oziroma pred dvorano Prve slovenske vlade) celodnevna prireditev, na kateri bomo kot NAJ NVO 2010 prejeli nagrado in priznanje – prireditev bo hkrati tudi 1. Festival nevladnih organizacij v regiji, na katerem bono predstavili naše delovanje.

Iz fotoarhiva Goriškega Muzeja in društva DOLI

Pri raziskovanju furmanstva in prevozništva smo v društvu naleteli kar na nekaj zanimivih fotografij, ki lahko obudijo nostalgijo. Zato jih na naši strani tudi nekaj objavimo za posladek.

f

Pred gostilno v Potočah. Gostilna je že preko 100let in je še danes zavetje mnogim popotnikom, ki se prevažajo skozi Vipavsko dolino. Leta 1917 pa je zgledala takole...

Več fotografij pa dobite TUKAJ...

Prevoz Zvona na Sveto Goro

Preberi več....

Prevoza zvona na sv. Goro se je vršil 27 septembra 1922 po takrat dotrajani cesti po prvi svetovni vojni. Cerkev so takrat na novo pozidali. Voz je vleklo 8 parov konj in to iz žel. postaje iz Gorice južne postaje, ki je danes v Italiji. Prevoz je trajal cel dan. Na sliki vidimo organizatorja prevoza in lastnika prevozniškega podjetja Gašperja Hvaliča iz Lok (danes Kromberk), pred njim stoji hčerka, za njim pa v vrsti stojijo hlapci-delavci-furmani, ki so vodili konje. Voz se danes nahaja v zbirki vozov Goriškega muzeja, leta 1991 ga je društvo DOLI pod vodstvom restavratorjev GM obnovilo. Želja članov društva je, da bi 27 septembra leta 2012 ob 90 letnici tega furmanskega podviga ponovili prikaz tega prevoza iz Gorice do Sv. Gore. Voz je do takrat deponiran in na njemu je že pripravljena maketa zvona v naravni velikosti. Zvon na Sv. Gori namreč velja za najtežjega v Sloveniji in tehta 4,5 tone.

nekoč

a

danes

Srečanje pri kapelici sv. Krištofa

Srečanje pri kapelici sv. Krištofa nad Lokavcem na stari furmanski cesti v nedeljo 25. Julija med 17 in 20 uro .

več...

kako pridemo do kapelice

Društvo za oživljanje Lokavškega Izročila praznuje 20. obletnico

Društvo za oživljanje lokavškega izročila-DOLI  je svoje delovanje pričelo leta 1990. uradno pa je bilo ustanovljeno leta 1992. Nastalo je iz fantovske skupnosti iz Lokavca. Že na začetku svojega delovanja so člani hoteli, da bo delo društva vodeno strokovno, predvsem pa pomočjo strokovnih institucij, kot je Goriški muzej iz Nove Gorice.

a



V obdobju leta 1990 so lokavški fantje v sklopu odprtja turistične kmetije »Pri furmanu« pripravili prikaz prevoza hlodovine s trnovske planote v Lokavec. Prevoz je potekal po prej pripravljenem scenariju, ki je temeljil na starem izročilu, kot so to počeli lokavški furmani v preteklosti. Ta furenga je botrovala nadaljni dejavnosti tako, da se je v obdobju leta 1991 pričelo zbiranje in odkupovanje vozov za zbirko, ki bi obstajala v okviru Goriškega muzeja. Tako je nastala zbirka vozov, ki je največja tovrstna v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Zbirka vsebuje posamezne tipe vozov, kot so težji in lažji furmanski vozovi in kmečki vozovi, posamezni nastavki za vozove, ki so prilagojeni posameznim vrstam tovora. V tej zbirki pa so še kočije in zapravljivčki, pogrebni voz in  posamezna specijalna vprežna vozila, kot na primer vojaška poljska kuhinja, kosilnica na vprego, sani za prevoz hlodovine….Skupaj je do sedaj zbrano preko 50 vozov in vprežnih sredstev. Zbirka še zdaleč ni dokončno zaključena tako, da se zbiranje še vedno nadaljuje in zbirka dopolnjuje.


a


Po prvi »furengi« se je nadaljevala serija »Lokavških fureng«, katere pa v strokovnem- muzejskem  okolju niso ostale neopažene. Stroka je potrdila furengo, kot nov način razstave v živo. Da pa bi društvo nadaljevalo delo se je bilo potrebno ustanoviti in pričeti sodelovati z strokovno istitucijo. Naj omenim, da so kmalu po prvi furengah ta način prezentiranja naše kulturne dediščine pričeli kopirati tudi drugi, kot strokovne institucije tudi društva ( Na muzejskem sejmu v Ljubljanj Muzej celje prikaže gostilno v živi, na kateri se streže v starih kozarcih in opremi.Prav tako isti muzej  v svojih razstavnih prostorih postavi celo ulico, na kateri delujejo stare obrti: brivec, gostilna, tiskarna… Ustanovi se društvo Gora, ki na podoben način uprizarja smučanje po starem, Goriški muzej prikaže na muzejskem sejmu polnjenje steklenic na star način z voskanjem, na Blejskem gradu začne delovati tiskarna, ki po Gutenbergovi tehniki tiska razne papirje v prisotnosti obiskovalcev, Prvič se v sredi devedesetih let pričnejo viteške igre po slovenskih gradovih prav tako se po celi sloveniji občasno pojavljajo furenge, ki skušajo pokazati tovrstne prevoze ….).
Sodelovanje društva z muzejem v Novi Gorici pa je stalno in nepretrgano potekalo že od začetka.

 

a


Goriški muzej je v sodelovanju z društvom DOLI iz Lokavca   leta 1992  ob svoji 40 letnici,  postavil razstavo z naslovom VOZOVI IN SLEDOVI, ki je botrovala skupnemu projektu z naslovom FURENGA,  to je razstava v živo, ko z vozovi in konjskimi vpregami poteka na določenih relacijah prikaz prevoza različnih tovorov, kot so jih vozili furmani včasih  Od začetka devetdesetih let se je zvrstilo veliko število tovrstnih prireditev, naj odmevnejša pa je bila VIPAVSKA FURENGA leta 1994 ob stoletnici  Vipavske kleti/ AGROIND VIPAVA 1894/  
Prireditev  je pričela  s prikazom nalaganja sodov  in vina na predvečer same furenge, naslednji dan pa je vprege vodila pot do Postojne kjer je karavana prenočila. V zgodnjih urah naslednjega dne je vozove pot vodila do Vrhnike, kamor so prispeli zvečer ter zopet prenočili. Tretji dan so furmani in vozovi prevozili zadnji del poti od Vrhnike do Ljubljane,  kjer so prispeli na odprtje vinskega sejma.  Vipavska furenga se je ustavljala na prej dogovorjenih krajih, kot so:  vaški in mestni trgi, furmanske gostilne s tradicijo, kulturni spomeniki in lokacije kjer se morajo konji odpočiti.  Dva voza, štiri vprega in dvovprega  sta v treh dneh prevozila vsak 120 kilometrov. Sama priprava je trajala  več mesecev in je zajemala  strokovno raziskavo in tehnično  pripravo  furenge.

 

a


Potrebno je bilo raziskati nošo in opremo furmanov, prav tako tudi opremo konjev in vpreg ter vozov. Strokovno je bilo potrebno tudi pregledati traso poti in določiti mesta postankov kot tudi  kraje prenočitev, kot  za furmane in spremljevalno osebje  tako tudi za konje.
Tehnični del je zajemal  pripravo vse opreme, kondicijsko pripravo konj, dogovore s posameznimi obrtniki  kot so: Kovači vozov, sedlarji, kolarji, podkovski kovači, krojači, klobučarji in čevljarji.
Strokovno delo sta opravila    Andrej Malnič  in  Boris Blažko .  Furengo  smo poimenovali  RAZSTAVA V ŽIVO,  kjer si vsak obiskovalec te razstave lahko s pomočjo tehnike / foto aparati, kamere … /  ustvari svojo lastno rastavo po lastni izbiri dogodkov ki jih spremlja. Na klasični razstavi  bi obiskovalec videl statične predmete in dogodke na fotografijah, na tej pa obiskovalec spremlja vse v živo in iz gledalca postane tudi sam raziskovalec. Za svoje dosedanje delo je društvo prejelo leta 2006 ČASTNO VALVASORJEVO PRIZNANJE, ki ga podeljuje muzejska stroka Slovenije.

Prav tako je društvo na prireditvi »Furmanski praznik« v Postojni sodelovalo že večkrat (5 krat) in tudi vsakič prejelo nagrado. V Lokavcu je društvo DOLI  organiziralo in izvedlo vrsto prireditev etnološkega značaja, ki temeljijo na izročilu vasi. Poleg prireditev pa je društvo sodelovalo ali organiziralo tudi večletne projekte: »Lokavec in čas v sodelovanju z osnovno šolo in Goriškim muzejem, Odprtje Resslove ceste kot jezdne in pohodniške poti, izgradnja kapelice Sv. Krištofa zavetnika prevoznikov, Odprtje kovaškega muzeja, Serija etnoloških večerov na temo kmečkih opravil, ….
V preteklih letih je društvo imelo tudi prostore, kjer se je lahko sestajalo na sestankih, organiziralo prireditve in se dogovarjalo za delo in načrte. Društvo nima svoje lastnine, ker je vse doseženo ustvarilo le z lastnim delom in s pomočjo sponzorjev in donatorjev, marsikdaj pa so člani društva pokrili stroške delovanja iz svojih žepov. Društvo uspešno deluje v več občinah, kjer je upeljalo tudi posamezne prireditve: Vipava- Žegnanje konj na Sv. Štefana, Nova Gorica- Prevoz Jambora za goriški mlaj, Šempeter Vrtojba- Prevoz Vina za  martinovanje, Ajdovščina-  Konjeniško tekmovanje (prireditev je v upeljevanju). Društvo je tudi v registru turistične zveze Slovenije. Društvo ima 70 članov  z celotnega zahodnega dela Slovenije: Tolminskega, Kraškega, Trnovskega, Goriškega  Ajdovskega in Vipavskega območja. Vsekakor pa bi radi, da se center in sedež društva obdrži v Lokavcu, kjer je tudi društvo pričelo z delom in kjer so prvi ustanovitelji in idejni vodje društva.

Društvo za oživljanje lokavškega izročila, bi rado nadaljevalo z delom, tako ima v planu ustanoviti tudi sekcijo za šport, v kateri bi se udejstvovali člani društva, ki se bi radi bavili z konjeniškimi športi (in se že tudi udejstvujejo na tekmovanjih v preskakovanju ovir in vožnji vpreg, kot dodatno pa imamo še v planu tudi endurance). Društvo je v fazi urejanja tudi članstva v konjeniške zveze Slovenije. Več kot deset let pa je društvo tudi član turistične zveze Slovenije. V letu 2010 je društvo praznovalo pomembno obletnico 20 let delovanja

 

a

 

Predsednik društva, nam drži pridigo ob 20. letnici na Trnovem

Na zdravje ob 20. obletnici društva!!



Free Web Counter
 


Parizar

Parizar je leseni voz za prevoz težkih tovorov. Ta, ki ga prikazuje znamka, je že več generacij last družine Zgaga iz Petrovega Brda. Izdelan je bil leta 1874. Od takrat je bil večkrat predelan in obnovljen. Zadnjo obnovitev je izvedlo leta 1992 društvo za oživljanje lokavškega izročila “DOLI” iz Lokavca pod strokovnim vodstvom restavratorjev Goriškega muzeja. Voz je v celoti izdelan iz alpskega negnoja, zelo trdnega in elastičnega lesa. Le ojesi (voz ima tudi prednje oje za prednji par konjev) in sura so izdelani iz jesenovega lesa. Je eden redkih, če ne že zadnji pravi furmanski voz na Slovenskem. Ima fiksne nedeljive preme, nastavljene na dolžino štirih metrov in zadnjo zavoro na jarem. Opremljen je s tako imenovano prično, katera visi na štirih kovinskih palicah pod vozom. Prična je bila namenjena shranjevanju opreme voza, krme za konje in opreme furmana. Voz je bil narejen za prevoz težjih tovorov, največkrat sodov z vinom, zato ima fiksno pritrjen nastavek za sode. Zaradi svoje velikosti in teže ga je vedno vlekla štirivprega težkih konj pasme Norik. Vozil je na relaciji Ljubljana –Trst preko Petrovega Brda, kjer je do prve svetovne vojne imel lastnik voza tudi furmansko gostilno za zamenjavo konj. Konec devetnajstega stoletja je lastnik z njim prevažal tračnice in pragove za izgradnjo Soške železnice. Ohranil se je le zadnji nastavek za prevoz pragov. Pritrjeno ima še originalno registrsko tablico iz takratnega časa. Lastnik Rudi Zgaga je voz uporabljal do druge svetovne vojne in še nekajkrat po njej. Ker je bil pretežak in prevelik za kmečka dela, furmanskih prevozov pa ni bilo več, so voz razstavili in ga spravili pod streho. Danes ga, strokovno obnovljenega, uporabljajo samo na različnih prireditvah.

Boris Blažko

Petomajsko priznanje

Društvo za oživljanje lokavškega izrocila »Doli« je že v prvih letih po ustanovitvi postalo odmevno s prikazi prevoza hlodovine s trnovske planote v Lokavec. Furenga je botrovala nadaljnji dejavnosti tako, da se je v obdobju od leta 1991 dalje pricelo zbiranje in odkupovanje vozov za zbirko, ki je sedaj najvecja tovrstna v Sloveniji. Zbrano je preko 50 vozov in vprežnih sredstev. Društvo že od samega zacetka sodeluje z Goriškim muzejem in strokovnim vodjo Borisom Blaškom, ki tako za društvo kot za Lokavec pomeni simbol novih idej, energije in delavnosti. V Lokavcu je društvo Doli organiziralo in izvedlo vrsto prireditev etnološkega znacaja, ki temeljijo na izrocilu vasi. Poleg prireditev pa je društvo sodelovalo ali organiziralo tudi vecletne projekte: »Lokavec in cas«, v sodelovanju z osnovno šolo in goriškim muzejem Odprtje Resslove ceste, izgradnja kapelice Sv. Krištofa, odprtje kovaškega muzeja, etnološke vecere na temo kmeckih opravil,…Društvo svojo dejavnost širi tudi v druge obcine: žegnanje konj v Vipavi, prevoz jambora za goriški mlaj, prevoz vina za martinovanje-Šempeter. Za svoje dosedanje delo je društvo prejelo leta 2006 Valvasorjevo priznanje, ki ga podeljuje muzejska stroka Slovenije Valvazorjeva nagrada

Pisna utemeljitev komisije za podeljevanje Petomajskih nagrad in priznanj.

Slovensko muzejsko društvo Komisija za podeljevanje Valvasorjeve nagrade in priznanj je na seji 18. aprila 2006 sklenila, da častno Valvasorjevo priznanje v letu 2006 prejme Društvo DOLI iz Lokavca
za popularizacijo in varovanje kulturne dediščine, za prizadevanja pri zbiranju, restavriranju in pri realizaciji številnih kulturnih in muzejskih prireditev.Pri popularizaciji in varovanju kulturne dediščine društvo DOLI iz Lokavca aktivno sodeluje že od leta 1992, ko je fantovska skupnost iz Lokavca pri Ajdovščini ustanovila društvo. V svojem statutu so določili, da je osnovni namen društva DOLI varovanje in oživljanje domačega kulturnega izročila. Iz leta v leto je društvo krepilo svoj program in širilo krog delovanja. Vaško društvo je v nekaj letih preraslo lokalne okvire in postalo znano na vsem
Goriškem, v Sloveniji in v Italiji. S svojim aktivnim sodelovanjem je bilo vzor številnim vasem na Goriškem, ki so sledile zgledom fantov iz Lokavca. V veliko strokovno pomoč je bilo društvo krajevnim skupnostim, gospodarstvu, turizmu in osnovnim šolam. Društvo DOLI je ves čas strokovno sodelovalo z Goriškim muzejem pri varovanju, zbiranju, restavriranju kulturne dediščine in pri realizaciji raznovrstnih muzejskih pobud. Komisija je bila mnenja, da ima društvo DOLI posebne zasluge za popularizacijo in varovanje tako materialne kot duhovne dediščine in da si nedvomno zasluži naše stanovsko častno priznanje.

Pisna utemeljitev komisije za podeljevanje Valvazorjevih nagrad in priznanj.

Razstava ob 150 letnici

šolstva in 100 let Šole

Letos mineva že 150 let odkar so lokavški otroci imeli možnost pridobivanja znanja v svojem domačem kraju. Prvo, osnovno potrebno za pisanje in branje, je bilo mogoče dobiti na komunskem podu, kasneje v stari šoli v Brithu, ob ustanovitvi dvorazrednice  pa v dodatno najeti učilnici na Rebkovšu.

Od 17. 10. 1909 so učenci pouk obiskovali v takrat novi in za tedanje čase sodobni šoli, ki še danes stoji sredi Lokavca in je že mnogim generacijam pomenila kraj znanja in učenja. Vasi predstavlja tudi neke vrste družbeno središče, saj povezuje otroke in starše in je pogosto tudi medgeneracijska vez  ter stičišče kulturnega življenja in življenja skupnosti. Letos ob njenem častitljivem 100. jubileju je zopet vsa obnovljena in sodobna kot duša vasi.

Priložnostni poštni žig: 150 let šolstva in 100 let šolske stavbe v Lokavcu.

več...

Poštni žig

Priložnostni poštni žig za 10 letnico žegnanja konj v Vipavi izdan leta 2008.

Nov logotip društva

V mesecu avgustvu je društvo zamenjalo logotip društva.. Nov logo bo tudi tiskan na kape, majice in drugi reklamni material. Na vpogled sta oba. Stari in novi.

h